Gregorjevo, ko se ptički ženijo

Gregorjevo praznujemo 12. marca, na predvečer potekajo številne prireditve po Sloveniji, ki so namenjene tako zaljubljencem kot tudi družinam z otroci, ki prinesejo doma narejene ladjice in jih potem s prižganimi svečkami spustijo po potokih, rečicah in jezerih. Sta se kdaj vprašala, od kod izvira Gregorjevo?

Gre za zelo star običaj, ki je povezan z obeleževanjem pomladanskega enakonočja po starem koledarju. Pri nas se je v stoletjih razvil v nekaj zelo posebnega in združuje dva vidika, praznik zaljubljencev in praznik luči.

#1 Ljudski praznik zaljubljencev

Gregorjevo je star slovenski praznik zaljubljencev. Ljudsko izročilo namreč pravi, da se 12. marca ptički ženijo. Če se vam zdi datum čuden, imate prav. Ampak najprej malo ozadja.

Dekleta naj bi se nekoč na Gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, naj bi naznanila, kakšen bo njen mož. Sicer mi ni znano, kako točno so povezovali različne pernate prijatelje  z moškimi karakteristikami, a gotovo je šlo za zelo natančne napovedi 😊 Za uspešno ptičjo svatbo pa so jim v grmovja nastavljali različne dobrote, saj je to prinašalo srečo. Srečni pa so bili potem predvsem otroci, ki so te dobrote pojedli😊

Tudi danes praznik praznujemo na dveh nivojih – je slovenski praznik zaljubljencev in obenem otroško veselje ob izdelovanju ladjic in spuščanju gregorčkov, s katerimi se v mnogih slovenskih mestih ta praznik obeležuje. Glede na poplavo sladkarij v današnjih časih je slednje gotovo boljša izbira, kot nekoč 😊

Gregorjevo je gotovo priložnost, da si s svojo drago ali dragim vzameta čas samo zase. Lahko pa Gregorjevo izkoristita za nekaj čisto posebnega. Privoščita si lahko enega izmed dvajsetih Pomenkov - serije zmenkov na domačem kavču za ljubečo povezanost, ki sva jih pripravila v spletnem programu za pare in tako preživita slovenski praznik zaljubljencev malo drugače – še bolj zaljubljeno. Več o Pomenkih si lahko prebereta tukaj.

 #2 Praznik luči v vodi

Gregorjevo je tudi praznik svetlobe, luči. Po slovanski mitologiji naj bi se v času pomladanskega enakonočja soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita. Ljudje so želeli z obredjem metanja ognja v vodo preprečiti kaos in vzpostaviti red.

Kasneje pa so obrtniki s tem sporočali, da ne potrebujejo več umetne razsvetljave, saj se je dan že toliko podaljšal. Luč so tako na predvečer Gregorjevega simbolično vrgli v vodo. Odvisno od regije so bile goreče strukture različne, pogosto pa je šlo za posebej izdelano košaro, ki so jo nato prižgali in spustili v vodo.

Danes ta običaj obeležujemo s spuščanjem gregorčkov – ladjic, ki nosijo svečko.

Simbolika ravnovesja je pomembna tudi v naših zvezah. S Pomenki lahko dosežeta večjo usklajenost glede stvari, ki so vama zares pomembne in postavita svojo vizijo prihodnosti, ali pa se osredotočita predvsem na razumevanje drug drugega in povezovanje. Tako rekoč simbolično prižgeta luč in uravnotežita vajino zvezo.

Zakaj ime Gregorjevo?

Praznik danes nosi ime po svetniku Gregorju, ki velja za prinašalca luči. Gregor je včasih godoval na prvi spomladanski dan (21. marca). Rojen v Rimu leta 540, kasneje čislani papež in cerkveni učitelj, razglašen za svetnika. Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, učenjakov, učiteljev, študentov, patron glasbenikov, pevcev in pevskih zborov.

Zakaj Gregorjevo ni več na prvi pomladanski dan?

Ko so leta 1582 spremenili koledar iz julijanskega na gregorijanskega (to je pa en drug Gregor 😊  – Gregor XIII) se je Gregorjevo premaknilo za 10 dni in tako je še danes. Kasneje je rimskokatoliška cerkev njegov god premaknila z dneva njegove smrti na dan, ko je postal papež – 3. septembra, a običaj Gregorjevo je ostal.

Naj bo tokratna pomlad posebna in drugačna. Privoščita si Pomenke in izkoristita Gregorjevo za ljubečo povezanost. V Pomenke pa lahko poskusno vstopita kar takoj in naredita aktivnost za pokušino, ki vama bo dala sigurno eno lepo izkušnjo.