Hoja in uporaba pripomočkov za hojo pri otrocih

Nad otroci in njihovimi mamami se v tem času izvaja veliko pritiskov, še posebej je veliko teženj po primerjanju z drugimi otroki in mamami in iskanju ‘idealov’ in ‘normalnosti’. Eden od primerov je to, kdaj otrok shodi. V tem se praktično tekmuje.

Za otroka je normalno, da shodi med 9-18 mesecem. Otrok gre skozi različne stopnje pri učenju hoje:

V prvi stopnji se otrok, ki se že zna postaviti na noge, tako da se povleče za stranice na posteljici ali za težko pohištvo, nauči premikati ob opori, tako da z obema rokama drsi v eno stran, nato pa proti njima pomakne še vsako nogo posebej, dokler spet ne stoji ravno.

Druga stopnja prinese veliko bolj učinkovito in samozavestno premikanje. Otrok stoji malo odmaknjen od opore, tako da vso svojo težo prenese na noge in roke uporablja zgolj za ravnotežje. Proti koncu te stopnje roke in noge že premika usklajeno.

Na tretji stopnji se je otrok še bolj sposoben premikati, saj se nauči premagovati majhne razdalje med posameznimi oporami. Če je pohištvo primerno razpostavljeno, se bo zdaj lahko premikal po sobi tako, da se bo držal hrbtišča kavča, se nato premaknil k stolu itd. Premagal bo vse razdalje, ki jih lahko doseže s stegnjenima rokama, še vedno pa ene roke ne bo spustil, dokler se z drugo ne oprime nečesa drugega.

Četrta stopnja prinese prvi otrokov korak brez opore. Držal se bo prve opore, se z nogami pomaknil do sredine razdalje, spustil roke in nato naredil en sam korak, da bi se oprijel naslednje opore. Ko zna otrok na ta način premagovati majhne razdalje, bo znal tudi samostojno stati. Pogosto bo to odkril pomotoma.

Potem, ko zna vaš malček narediti en sam samostojen korak od ene opore do druge, bo kmalu pripravljen na peto stopnjo. Še vedno bo večinoma hodil ob opori, če pa med njo in ciljem ne bo nobenega kosa pohištva, se bo opotekel dva ali tri korake proti cilju.

Šesta stopnja ga pripelje do povsem samostojne hoje. Morda ne more prav daleč priti brez počitka ob opori ali sede na tleh, kadar pa se odpravi čez prostor, to stori v ravni črti, ne glede na to, ali se ima ob poti česa oprijeti ali ne.

Stvari, ki si jih je dobro zapomniti

Odsvetujejo se pomagalčki za hojo, saj ima otrok roke v tem primeru odročene navzpred, ker potiska pomagalčka naprej, zato je tudi njegov center za ravnotežje premaknjen naprej. Problem pri otrocih, ki so uporabljali pomagalčka za hojo je, da zelo pogosto hodijo po prstih.

Odsvetuje se tudi ‘šola naših babic’, da se otroka drži za roke, da bi čimprej shodil. V tem primeru ima otrok iztegnjene roke navzgor proti vam, zato se naučijo vzdrževati ravnotežje  z rokami odročenimi v zrak, ponavadi v pravem kotu. 

Otroku lahko pomagate tako, da ga vzpodbujate, da hodi proti vam, ne z vami. Če otrok še ne stoji, ga lahko zmotivirate, da vstane ob opori. To lahko naredite tako, da npr. na kavč postavite njemu zanimive igračke. Ko bo siguren v svojo hojo ob opori, se bo podal v neznano - poskušal bo hoditi brez opore. 

Otroku moramo dati svoj čas, da shodi. Otrok bo shodil, ko bo sam na to pripravljen, ne ko bomo starši pripravljeni.

Simona Korenčan, dr. med.